Odvisnost od hrane

Kar nekaj časa sem se ukvarjala s tem, zakaj je hrana tako pomemben del mojega življenj. Kot otrok sem v hrani uživala zelo brezskrbno, vendar skozi leta odraščanja, sem bila velikokrat deležna pripomb, kot so: »Ne jej tega, to redi« ali pa »To je zelo mastno, tega pojej zelo malo« in vedno sem se jezila. Nisem razumela, zakaj ne smem jesti tisto kar želim in kadar želim. Z najstniškimi leti, sem razvila nizko samopodobo in odvisnost od hrane. Imela sem neustavljive napade lakote in seveda, me ni nasitila niti maščoba, niti ogljikovi hidrati, niti sladkorji. Niso me potešili občutki sitosti in niso me potešili občutki krivde, sramu, gnusa, manjvrednosti. Tako kot sem morala vsak dan večkrat jesti, tako sem se tudi vsak dan počutila krivo. Vse sem doživljala vedno znova in tako spoznala, da gre za zasvojenost s hrano.

Kaj in kam potem?

Soočila sem se z nizko samopodobo in našla motivacijo za osebni razvoj. Iskala sem rešitve, saj se v svoji koži nisem počutila dobro, pravzaprav grozljivo in tako sem pričela z iskanjem tisoč in ene čudežne rešitve in poizkusila različne diete. Zveni znano? Seveda, kako ne, saj ima danes veliko ljudi težave s hrano. Ali gre za odvisnost od hrane ne vem, prepričana pa sem, da se debeli ljudje ne počutijo dobro v svoji koži. Odlični smo v skrivanju svojih občutkov in velikokrat si ne priznamo, da gre za zasvojenost s hrano. Soočamo se z občutki krivde in počutimo se nemočne, zato tega ne upamo priznati, pa vendar naj vas pomirim. Svetovne korporacije vložijo veliko denarja v raziskave, kako ustvariti dobiček, kako reproducirati zasvojenosti in tako so med drugim razvili tudi odvisnost od sladkorja. Mnoge raziskave so pokazale, da je sladkor močno zasvoljivo sredstvo, saj izloča glukozo in povečano izločanje serotonina v kri, ter tako vpliva na naše dobro počutje. Telo začne hrepeneti po sladkorju in si ga tako zaželi vedno več. Se še spomnite, ko vam je zadostoval košček čokolade, zdaj pa pojeste celo tablico? To je eden izmed dokazov, da sladkor zasvaja. Sladkor se nahaja v vseh sladkarijah, a ga najdemo tudi v zelenjavnih omakah, namazih, kremah, konzervirani hrani, itd. S tem, korporacije vplivajo na svoje potrošnike, saj se zavedajo, da se bodo kupci vedno znova vračali k njihovim proizvodom. Odvisnost od sladkorja je nekaj povsem običajnega. Niso samo otroci tisti, ki bi vedno znova radi jedli sladkarije, tudi sami smo velikokrat taki. Ko razumemo načrtno proizvodnjo hrane, razumemo tudi  marsikatero odvisnost od hrane.

Zasvojenost s hrano je ustvarjanje dobička in ustvarjanje obolelih ljudi, ki se jih nadaljno lahko zdravi za bulimijo, anoreksijo ali pa se jim prodaja dietetična zdravila, hrano in čudežne tablete, ki topijo maščobe. Lahko si del tega kroga, ki svoje zdravje zaupa farmacevtom in drugim zaslužkarjem, ki služijo na debelosti ali pa spoznaš, da si sam gospodar svojega telesa. Takrat si primoran na odvisnost od hrane, gledati iz drugačne perspektive. Ponovno moramo najti sebe in tisto, kar naše telo dejansko potrebuje in po čemer hrepeni. Prepričana sem, da je mnogo ljudi podhranjenih s hranili. Vsakodnevno vnašajo vase hitro, močno procesirano prehrano, v kateri skoraj ni hranil. Telo se na taki prehrani, v nekaj letih, popolnoma izprazni in tako v resnici hrepeni po hranilih in ne toliko po hrani sami. Poleg fiziologije telesa pa bi morali upoštevati tudi našo psiho. Koliko naših vzorcev prehranjevanja smo pravzaprav dobili v družini, koliko je to povezano z našo samozavestjo, koliko komentarjev, žalitev smo slišali na naš račun, kako močno je bila hrana v družini povezana s čustvi, z nagrajevanjem, z ljubeznijo, hkrati pa tudi, kako močno je hrana zvezana z negativnimi čustvi, s sramom, gnusom, s sovraštvom do samih sebe. Ali se upate to vprašati?

Ljubezen premaga vsako odvisnost

Jaz se včasih vprašam zakaj je hrana tako zelo pomembna, zakaj so vsa praznovanja povezana s hrano, kako, da se vsakodnevno ukvarjamo s tem kaj pojesti, kaj skuhati, koliko skuhati,… A hitro najdem tudi odgovor. Svoje telo zlorabljamo tako močno, kot smo se doma naučili, da lahko. Žal je danes samospoštovanje nekaj, kar se moramo šele naučiti in mnogi smo pripravljeni skozi svoje telo izražati vsa čustva od jeze, sovraštva, gnusa do srama, bolečine. Ko se vzljubimo si dovolimo in privoščimo samo najboljše. Ko se vzljubimo vemo, da lahko pojemo karkoli želimo, ker je to naša izbira, volja, ker vemo da bomo pojedli točno toliko, kot si bomo privoščili dobro. Začaran krog. Rajši kot se imam, manj slabega si bom privoščila, torej tudi manj zlorabljanja s hrano, manj sladkarij, več zdrave hrane, sadja, zelenjave. Ko bomo vitalni in polni energije, na sladkarije ne bomo niti pomislili in odvisnost od sladkorja, ne bo na našem seznamu bolezni.

Odvisnost od hrane nam prinaša nove izzive. Spoznamo, da potrebujemo osebno rast in da se moramo naučiti ljubiti sami sebe. Zgradimo si samozavest, da bomo lahko hodili po svetu z dvignjeno glavo in naj zasvojenost s hrano ne bo naš problem.