Pred kratkim sem zapisala članek z naslovom: Ni tvoja zasluga njen orgazem in prejela veliko različnih odzivov. Seveda sem se spuščala na področje spolnosti, ki je v Sloveniji zelo prežeto s sramom, zato je bilo pričakovati kakšno kritiko. Poleg tega sem govorila o moških. Jaz…ženska! Ampak prejela sem tudi odzive, ki so bili nad objavo navdušeni in celo prosili, da o tem še kaj napišem. En odziv je bil točno takšen, kot besede v naslovni vrsti. »Prosim napiši še kakšen članek o tem, kar je nam moškim všeč.«

In kaj je tisto, kar je všeč moškim? Moški so preprosti, kajne? Radi imajo kuhano kosilo in seks. Vsaj tako se govori po svetu … ampak s tem jim delamo veliko krivico. Danes so moški neverjetni kuharji, zdravilci, prisotni so pri porodih, pri vzgoji, včasih so celo očetje tisti, ki gospodinijo doma. Želim povedati, da smo v času napredovali vsi in tudi moški so pričeli razvijati svojo naravo. Ta narava vam povem, je velikokrat zelo čustveno obarvana, to so moški, ki si upajo govoriti o pogrešanju in o čustvih, o strahu, o joku. To so moški, ki si želijo biti prisotni in zvesti, ki želijo pripadati. To so moški, ki niso več zadovoljni s tem, da je seks samo seks. To so moški, ki jim je všeč članek, v katerem lahko izvedo vse o čemer ženske molčimo. Všeč jim je, da nekje preberejo, da niso edini, ki niso prepričani vase, da lahko vsaj s kakšnim stavkom zapolnijo tisto, kar v odnosu ne izgovorimo.

Ne glede na duhovni in čustveni razvoj obeh spolov, se o spolnosti še vedno težko pogovarjamo. Kolikokrat ste ženske razmišljale o tem, kdaj mu bo že prišlo, da bo končno že konec? Kolikokrat ste moški razmišljali o tem, če si vas sploh še želi? Kolikorkrat ste seksali in čutili, da enemu ali drugemu v resnici ne paše? Ne, pri spolnosti, se še vedno ne pogovarjamo!

Pa vendar je spolnost tako zelo zgovorna. Ste kdaj čutili njeno roko na sprednji strani vašega boka? Kaj mislite je mogoče, da je roka tam, ker jo je zabolelo? Mogoče ste kdaj pomislili, da ima njen glavobol kaj opraviti z vami. Včasih pa stoka in ima izrazito mimiko, pa vendar niste povsem prepričani, da je res doživela orgazem. Vse to govori o negotovosti, o tem, da sta vsak zase s kupom vprašanj, ki si jih ne upata (niti sebi) v polnosti izpostaviti.

Manjko, ki smo ga prinesli iz svojih družin, se zagotovo pozna tudi pri spolnosti. Če nas niso naučili poimenovati čustev, če nas niso naučili o občutkih govoriti, potem se večno lovimo med prav in narobe. Med tem kar čutimo in kar se od nas pričakuje. Ženske velikokrat niti ne vejo, zakaj ne zmorejo več spolnosti. Enostavno se je v njih nekaj prelomilo. Telo je zablokiralo. In kako grozno je to povedati partnerju? Kako razložiti nekaj, kar še sam ne razumeš?

Lahko samo (za)upaš, da bo odnos dovolj močan, da bo to prenesel. Da bo partner vztrajal, četudi je bil že tolikokrat zavrnjen. Da bo razumel, da niti same ne razumemo. Kako zelo nori so ti odnosi!?

Pa naj vam ne vzamem povsem upanja. To so samo izzivi, skozi katere se partnerstvo bogati. To postanejo zares najbolj dragoceni trenutki v življenju. Dejstvo, da je nekdo do nas pristopil z razumevanjem, s sočutjem, s potrpežljivostjo. To da je nekdo ob nas, ko sami sebe ne razumemo, ko bi se sami pred sabo radi skrili, ko smo sami nad sabo razočarani. To so trenutki, ki nam pomagajo naprej in trenutki, ki jih cenimo. Sočutje zbližuje in če kje, je v spolnosti zagotovo pomemben občutek, da smo sprejeti takšni, kakršni smo. V celoti!