Odvisnost od odnosov

Odvisnost od odnosov
Ljudje smo od nekdaj bili socialna bitja, odvisnost od odnosov pomeni zgolj to, da nismo individualisti in da v neki meri vsi potrebujemo drugega, da se počutimo dobro. A včasih zasvojenost z odnosi preplavi naše doživljanje

v taki meri, da ne znamo več biti srečni. Polno življenje in zadovoljstvo najdemo samo v družbi in čas zase si razlagamo kot praznino, samoto,osamljenost. Okoli sebe ves čas potrebujemo ljudi, saj nam tako ni potrebno, da bi se soočili z bolečino, ki je za občutki praznine. Odvisnost od odnosov pa je še toliko težja, kadar je vse fokusirano na eno samo osebo. Svoje življenje položimo v roke tej osebi in čakamo. Čakamo, kdaj se bo odločila biti z nami, kdaj nas bo poklicala, kdaj bo imela čas za nas, kdaj….Čakamo, da za nekaj časa pozabimo na praznino in da nas zamoti. Zasvojenost z odnosi pa ne pomeni samo to, da potrebujemo čas z nekom, pomeni tudi trpljenje, jezo, zavrženost, težko pričakovanje, nepomembnost,…vse to, ko nismo z njo/z njem.

love-1196956_960_720

Zdravljenje odvisnosti torej ne pomeni samo vračanje smisla v življenje, ampak gre za odkrivanje ran, zaradi katerih čutimo, da smo tako prekleto sami. Zasvojenost z odnosi je pravo trpljenje, saj boli celo telo ali pa kot radi rečemo, da se nam para drobovje.
Odvisnost od odnosov pomeni, da nam nihče ni pokazal, da zmoremo marsikaj tudi sami. Nihče nam ni stal ob strani in nas tolažil, ko smo bili sami, nemočni, v stiski. Ni bilo toplega pogleda, sočutnega objema in varnega zavetja. Nihče nam ni dal izkušnje in dovoljenja, da se osamosvojimo in preživimo. Zdravljenje odvisnoti nas ne odrine od odnosov, ampak nam prav preko odnosov pokaže novo pot. Doživimo novo izkušnjo, kaj so bolj funkcionalni odnosi in kako v njih preživimo. Dobimo izkušnjo separacije.
Osebe, ki doživljajo odvisnost od odnosov, navadno doživljajo večni razkol v sebi. Trpijo v odnosu in trpijo brez njega. Bojijo se samote in pristanejo na vse in vsak odnos, a žalostno je to, da so te ljudje tudi v odnosih sami. Zadovoljstva ne najdejo in tonejo v vedno večjo grozo tistega, čemur bi se radi izognili. Najdejo partnerje, ki jih vedno znova opominjajo, čisto nezavedno, kako zelo so sami.
Gre za odvisnost kot vsako drugo. To so zgodbe, kjer ni srečnega konca, če oseba ne poskrbi za zdravljenje odvisnosti.

Sledite nam in delite naše objave: